Fazne spremembe: vlažnost

Zaradi hlapenja vode iz površja morja , oceanov, jezer... je v ozračju vedno nekaj vlage - vodne pare. Množina vlage v zraku je absolutna vlažnost zraka, izrazimo jo ali z gostoto vodne pare v zraku (maso vodne pare v 1 kub. metru zraka), ali z delnim tlakom vodne pare v zraku. Ti količini sta medsebojno povezani s plinsko enačbo. Če predpostavimo, da se voda obnaša kot idealni plin, velja:

Absolutno vlažnost zraka lahko določimo tako, da s pomočjo higroskopične snovi stehtamo maso vode v dani prostornini zraka.Dokler je delni tlak vodne pare manjši od nasičenega tlaka pri dani temperaturi, je zrak nenasičen z vlago. Ko pa se delni tlak vodne pare izenači z nasičenim tlakom (slika 7.15), se zrak nasiti z vlago in izhlapevanje se ustavi. Tedaj pravimo, da je zrak nasičeno vlažen. V primeru pv > pn  pa je zrak prenasičen, presežna vlaga se kondenzira v obliki vodnih kapljic.

Stopnjo vlažnosti izrazimo s kvocientom delnega in nasičenega parnega tlaka vlage v zraku, ta kvocient se imenuje  relativna vlažnost:

Relativno vlažnost običajno izražamo v odstotkih:

V deževnem ali meglenem vremenu je zrak nasičeno vlažen, relativna vlažnost je blizu 100%. Nenasičeno vlažen topel zrak se lahko prenasiti z vlago, če se njegova temperatura nenadoma zniža (npr. ob dviganju zraka, ki se giblje po pobočju gore navzgor). Delni tlak vodne pare v zraku  je namreč lahko večji od nasičenega parnega tlaka pri znižani temperaturi. Tedaj nastanejo padavine. Tej temperaturi pa pravimo rosišče.